Popotovanje od ljubljanskega vinskega bara do kobariške zakladnice domačnosti

DVORNI BAR – PRILJUBLJENO ZBIRALIŠČE, KI JE VINSKO KULTURO PRIBLIŽALO LJUDEM

»Poln kozarec vina ob pravem času in na pravem mestu je vrednejši od vsega bogastva tega sveta!« je leta 1897 izjavil avstrijski skladatelj Gustav Mahler, ki je deloval tudi v Ljubljani. Leta 2011 so mu na Dvornem trgu postavili spomenik – šest let prej pa je prav na tem trgu svoja vrata odprl Dvorni bar. Kmalu je postal privlačna postojanka, politika njegovih snovalcev, zbranih okoli Tadeja Kordiša, pa je bila taka, da je poskrbela za občuten dvig kulture pitja vina. Tistim, ki jim je bilo prej prav malo mar, kaj se pretaka po steklenicah, je zdaj jasno, koliko truda vlagajo vinogradniki, kaj pomenijo vinorodni okoliši, katere sorte so značilne zanje …

Usmeritev Dvornega bara v kulturo kulturnega pitja je bila očitno prava. Podatek, da na leto prodajo le nekaj bambusov in zanemarljivo malo špricarjev, je še kako zgovoren. Kot je zgovoren že bežen pogled na njihovo vinsko karto; ta ne razveseli le vinskih poznavalcev, ampak je idealen vodnik, ki lahko vsakogar popelje po slovenskem vinorodnem kraljestvu. Dvorni bar seveda ponuja tudi druge pijače in tuja vina, a Kordiš se še kako zaveda, da bi bilo tujcem neumno prodajati chianti, njihove goste zanimajo slovenska vina! Ne preseneča dejstvo, da so se pri njih tako dobro prijele degustacije slovenskih vin, na katerih se lahko gost v enem zamahu poduči o naši žlahtni kapljici, gastronomiji in državi. Le zakaj bi imeli tudi v Dvornem baru to prepogosto željo po preoblikovanju in spreminjanju, če pa so že zdavnaj ujeli vlak, ki pelje v pravo smer in se ne ustavlja? S svojo usmeritvijo so vinsko kulturo približali ljudem, ponujajo pa tudi raznolik izbor odličnih zalogajev, ki so izbrana spremljava široki ponudbi vina.

HIŠA POLONKA – PRILJUBLJENO ZBIRALIŠČE, KI PRIVABLJA LJUBITELJE TRADICIONALNE, OKUSNE IN ISKRENE HRANE V SPROŠČENEM VZDUŠJU

Kdor je kdaj potoval, še kako razume, da vrsta čakajočih v bistvu privablja ter daje občutek nekakšne varnosti. In kdor je že kmalu po odprtju >Hiše Polonka v središču Kobarida videl nabito polno gostilno, pred njo pa zbor radoživih in čakajočih, si je preprosto zaželel biti del te pisane družbe. Polonka jim za svojimi debelimi zidovi ne ponuja le pristne domačnosti, ampak tudi na njihovo kožo pisano in dostopno kulinariko, ki ji odlično sledi ponudba lastnega butičnega piva.

Valter Kramar je v prvi vrsti domačin in rojeni gostitelj, zato se v Hiši Polonka tako domačini kot turisti počutijo kot doma, prijaznost, srčnost in gostoljubje se prepletajo z dobro energijo, posebnost je tudi ponudba, ki je bila na jedilniku Hiše Franko pred desetletji, ko so jo vodili Kramarjevi starši. Nostalgična povezava s preteklostjo so Frankov legendarni angleški rostbif ali tradicionalni kobariški štruklji, ki jih še danes pripravljajo po receptu Valterjeve mame, strežejo tudi krepko pastirsko friko, ki ji je Polonkin lastnik medtem našel mesto v kulinarični pop kulturi. Njegova želja je bila, da bi jedilnik slonel na tistih starih receptih, ki bi se v času, ko se človek le stežka ustavi, in ko je pogled usmerjen le naprej, v nenehni razvoj in v spreminjanje obstoječega, kaj lahko porazgubili. Gostje, pa naj so bili domačini, turisti, pohodniki ali kolesarji, so to prepoznali in začeli ceniti. Hiša Polonka je postala priljubljeno zbirališče tistih, ki obožujejo tradicionalno, okusno, kakovostno, iskreno hrano v sproščenem vzdušju.