Gostilna Pri Kuklju ni prostor, ki bi moral svojo zgodbo glasno razlagati. Dovolj je, da gost stopi skozi vrata in tradicija se razkrije kot del vsakdana. Na mizah so beli prti, fini pogrinjki in šopki domačih rož. Krožniki niso obremenjeni z modnimi učinki, ampak prepričajo z okusom – pri Kuklju je juha še juha, štruklji pa štruklji. Telerflajš (govedina iz juhe), vampi, golaž, pisan kruh se gostu ne dobrikajo s sodobnimi učinki. Njihova moč je v okusu, izročilu in občutku, da je nekdo razumel, zakaj jih je vredno ohraniti. Prav posebno mesto ima ocvirkovka; bogat, domač grižljaj razkrije okus, ki ga ne pozabiš. Znani so po štrukljih, posebnost so dolenjski, nadevani z jajčnim cvrtjem. A med jedmi, ki so ob našem obisku najbolj pokazale značaj hiše, so bili mehki gluhi štruklji – iz kvašenega testa in brez nadeva. Prav v tej preprostosti je njihova moč, zato suvereno pospremijo mesne okuse, denimo srnin hrbet. Ljubitelje klasike navduši telečja pečenka, sladkosnede pa dobijo na svojo stran s potico, krofi in štrudlji. A vse to ni kulinarični spektakel. Je dokaz, da verjamejo v moč domačega krožnika in da znajo ostati zvesti sebi. Prav zato so takšne gostilne danes tako zelo dragocene: ne razlagajo tradicije, preprosto jo postavijo na mizo.