Avtentično, trajnostno, lokalno

Trajnostno pomeni, da s prehranjevanjem pazimo na okolje oziroma mu ne povzročamo škode, zato ne preseneča, da ljudje pojem trajnosti povezujejo z lokalnim. Če to prevedemo v prakso: kupujmo hrano, ki je lokalno pridelana, torej ne prepotuje velikih razdalj, da pride do nas, in ne povzroča onesnaževanja. Podpirajmo lokalno, da bomo jedli bolj sveže in zdravo. Če je hrana pridelana organsko, toliko bolje, saj je bolj okusna, hkrati pa lahko z lokalno in organsko pridelanimi sestavinami zmanjšamo svoj prehranski ogljični odtis. Pomembno je, da jemo sezonsko, česar se zaveda že precej gostiln, ki temu prilagajajo menije in so postale svetel zgled, vreden posnemanja. In, ne nazadnje, Slovenija je čudovita zelena dežela, to je njeno bogastvo, s katerim privablja ljudi v naročje narave, zato moramo poskrbeti, da takšna tudi ostane.

Naj se krog sklene

V sezoni se presežek sadja in zelenjave vlaga, skuha v marmelade ali kako drugače konzervira, med dolgo zimo pa nato pridno praznimo zaloge iz shramb in se tudi tako obnašamo trajnostno do okolja. Točno tako so nekoč delale naše babice, ki so znale vsako stvar s svojega vrta porabiti do konca in ničesar zavreči, tako da noben jabolčni olupek ni zgrešil komposta. In tako je bil krog sklenjen.

Ohranimo, kar smo

Pri ohranjanju avtentičnosti bi morala biti slovenska kulinarika tudi promotorka svojih tradicionalnih jedi, kot so štajerska kisla juha, žganci, koline, žlikrofi, štruklji, jota, bograč, potica, gibanica ... To je le nekaj specialitet, res pa je, da je treba začeti stare jedi predstavljati v lahkotnejši obliki, sicer so pogosto pretežke, a zagotovo lahko spet najdejo mesto v kuhinji in se prenesejo na naslednje rodove. Slovenija je tudi zakladnica domačih izdelkov, ob katerih industrijski proizvodi skoraj izzvenijo, če primerjamo sire, mleko, jogurte, meso, klobase, olje, vino, med, kruh itd., in bi jih lahko naredila bolj prepoznavne. Slovenske sestavine in s tem izdelki so med najbolj kakovostnimi na svetu.

Dobro je, da je kulinarična ponudba v Sloveniji pestra in svetovljanska, saj raznolikost širi obzorja, a prav bi bilo, da ob pici in hamburgerju ponudimo tudi nekaj domačega, nekaj, kar izvira od tu. Če bo jed pripravljena iz organsko in lokalno pridelanih sestavin, če chef ve, kaj dela, bo gost, naj bo tuj ali domač, odšel domov navdušen in prežet s spomini na slovensko kuhinjo. Ljudje morda res ne poznajo več starih jedi, a ko so te dobro predstavljene in pripravljene, zasenčijo vsak dunajski zrezek in pomfrit, ki čaka, da ga kdo pomoči v kečap, potem pa za vedno utone v pozabo.

Če bo Slovenija ohranjala svojo pristnost in spodbujala lokalno, organsko in trajnostno prehranjevanje, bo njena zvezda še dolgo bleščeče žarela na gastronomskem nebu. 

Foto: Dean Dubokovic